v košarici ni izdelkov
AM razstava #8 / Sobota 29.09.2012 / Breg Ljubljana / 9:00 - 16:00 / XIII. Art market Ljubljana



”Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.” Jože Plečnik Ta verz je vklesan nad oboki v Križankah, vedno ko sem tam in ga preberem, me naježi. Želim si, da bo kakšna moja skodelica še kje v uporabi, recimo čez – 200 let. In čeprav njen uporabnik ne bo vedel mojega imena, mi je zanimiva predvsem ideja, da bo še vedno obstajala. Ali bo res? Moja mama pravi, da je ‘mehankarjeva hči’. Tudi jaz se smatram za tehnično dekle, hkrati pa sem ob pogledu na lepe stvari polna lepih občutkov. Umetnost me je že od nekdaj zanimala, že kot mala punčka sem z babico ustvarjala in risala, slikala. Pri svojih petih letih me je mama naključno vpisala na tečaj oblikovanja iz gline in že takrat sem imela v rokah dober občutek in prijem za glino. Ustvarjanje se je nadaljevalo z mnogimi materiali, šele pri 17-ih letih pa sem se ponovno prijavila na tečaj. Mogoče je bilo naključno, da mi je mojo učiteljico predstavila spet mama. Nataša Kokol je bila njena sodelavka in prva, ki je v meni videla, da se z glino dobro ujamem. Šele ob koncu mojega študija (geodezije) sem si kupila vreteno. Od vretena naprej pa je šlo samo še navzgor. Sledila je peč, 2 tečaja pri Mojci Rabič ter podpora bližnjih, da sem vztrajala do točke, ko sem spoznala, da je to – to. Zdaj vem čemu so moje roke namenjene in četudi bo moj poklic geodetski, gline nikoli ne izpustim iz rok.